KOLESARJENJE PO POREČANKI

Preberi besedilo in odgovori na spodnja vprašanja. Pri odgovorih uporabi glavne števnike.

Železniška proga med Trstom in Porečem (12 km) je začela delovati 1. aprila 1902. Zgradili so jo v danes nepredstavljivo kratkem času – v zgolj dveh letih. Morali so zgraditi osem predorov (najdaljši je tisti med Strunjanom in Portorožem), enajst mostov, šest viaduktov in številne železniške postaje, skladišča, oskrbovalnice z vodo, nasipe … Takšna proga bi bila še za današnjo tehnologijo hud zalogaj. Tako je zaživela železniška proga, ki jo danes poznamo pod imenom Porečanka in je bila speljana na območju treh današnjih držav: Italije, Slovenije in Hrvaške. Leta 1935 je proga nehala obratovati. Tire so nameravali odpeljati v Afriko, a se je ladja z njimi vred potopila sredi Sredozemlja.

Danes je po progi speljana čudovita kolesarska pot, ena najlepših v Srednji Evropi, a zanjo vedo le redki kolesarji. Če niste ljubitelj kolesarjenja, se lahko odpravite raziskovat peš. Ob poti so številne turistične zanimivosti: od Evfrazijeve bazilike v Poreču, astronomske opazovalnice v Višnjanu in kraške jame Baredine, muzeja Parenzane v Livadah in Izoli do solinarskega muzeja v Sečovljah. Ob poti je postavljenih več starih lokomotiv, v Trstu pa je železniški muzej. Z razglednih točk lahko uživate v pogledu na prelepo pokrajino.

Največja pomanjkljivost Porečanke je slaba označba informacijskih točk, a to pohodnikov in kolesarjev ne odvrne od raziskovanja istrske dediščine. V istrskih občinah so se dogovorili, da bodo skupaj uredili pohodniške in kolesarske poti

.